Po dolgem času se spet počutim tok zelo močno svobodno. Brez razmišljanj o tem kaj bo in kako bo ampak samo zaprem oči in se nasmehnem ob komadu ki ga ima ona na majspejsu.
Kr naenkrat se mi zdi da bi lahko če bi si samo zaželela na steni vidla Špinsko nebo in da bi moja postelja postala kamnito pristanišče popisano z raznoraznimi stvarmi.
Mogoče je prav da je tako kot je. Že samo zaradi temljev od sveta.
(več drugič. Ko zaključim s šolastimi rečmi.)
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar