Gledam v fotografijo in mi začne it nasmeh. Komej se zadržujem da se kotički mojih ustnic ne razpotegnejo do konic ušes.
Smešno je da kdaj stvari niso lepe zato ker ti jih pomaga plesti negdo drug ampak zato ker si lepoto ustvarjaš v svoji glavi. Žene te neka sila mogoče delčki sanj besede iz najljubše pesmi ali pa samo prebliski iz raznih petkastih filmov (ko smo še otovorjene s kokicami sedele v Koloseju in z naudušenjem gledale filme z vedno istim koncem.) in kot da je tvoje žiuljenje platno si slikaš lepoto trenutkov.
Slikaš pa si jo sam in slikaš jo na obraz tistemu ki si ga za tačko povlekel v to. Mogoče si uporabil silo. Mogoče je sam pricapljal za tabo ampak nisi mu to kar je on tebi. Pa čeprav ga vedno znova odeneš v najlepše barve.
Potem pa kar naenkrat ugotoviš da se pod kupom pack ki si jih z največjo pazlivostjo nanesel na usak dan žiuljenja skriva nekaj popolnoma drugega.
Začneš padat. Begat. Ker zgubiš svoj čopič in lončke z barvami. In ugotavljaš kaj vse se je zgodilo ko si ti videl samo svoj lonček in čopič.
Oranženpulover kar naenkrat pač več ni oranženpulover.
Je nekaj popolnoma drugega. Negdo ki se še zmeraj smeji sončku. Ki je še vedno najraje oblečen v pižamo. Še zmeraj neskončno obožujem oder in v žep tlačim backe.
Spremenilo pa se je dejstvo da ustavljam čustva. (in zato. Zato nočem da uprašaš.)
Oziroma se je spremenilo to da s svojim lončkom in barvami rišem pike na nosove stvarem ki vračajo. In ki niso samo skupek nečesa nepojomljivega.:)
(in potem se začnem spet smejat. Ob spominu na fotografijo.)

Hvala. Ker si me drala pokonci ko mi je bilo najhuje. In ko sem mislila da sem zgubila vse. Lončke. Čopiče in sebe.
(pa vem da se nisem. Ker se imam preveč rada za kaj takega.)

Žalostno je da si bil samo negdo iz moje glave. Ubistvu popačena različica tega. Ker vsak kotiček mojega sveta ve pomembne stvari. In ima rad vsako še tako nepomembno marjetko na trauniku.

Spoštovanje je pač najpomembnejša stvar na svetu. Stvar ki poganja vse. Še pomembnejša od drevesaizbesed in od roza oblakov.
(in najprej bom začela spoštovat sebe. Samo zato ker sem pozimi na to pozabila.)