sreda, 30. april 2008

Gal.

Življenje je zakompliciran skupek čustev baru dogodkov in želja. Nikoli ne vemo po katerih stopinjah bomo stopali in nikoli nevemo kaj vse nas še čaka. Kar naenkrat ugotavljam da se ne bojim prihodnosti ker pač ne glede na vse vedno najdem kraj kjer sije sonce.

In tudi če sonca ni bo zaradi tega nekoč nekje sijalo. Ker vreme in vsi vremenski pojavi so zase lepi. In vsak izmed njih prinaša nekaj svojega. Dežne kapljice te osvežijo. Sperejo in nekoliko pomešane z vetrom prinesejo spremembe. Sonce spremembe utrdi v stalnico. Ki jo imaš za sovojo. Ker je pač tvoja in ker brez nje ne bi bil ti.

Veš vse to vem zaradi tebe. Ker si bitje ki je ob meni zelo dolgo in ki mi je iz dneva v dan bližje. Vedno sem spoštovala energijo ki jo oddajaš. Tvoje besede. Tvoj pogled in najina skupna bluzenja po koncertih. Razreševanje dečkasto deklinastih skrivnosti in mejhni hinauski zavoji z očmi.

Ampak nikoli se nisem zavedala kako zelo pomemben si zame.

Ko berem tvoje odgovre na vprašanja ki jih bo prebralo kar nekaj ljudi vem da je tvoje življenje tako kot je življenje mene nje ali pač nekoga čisto četrtega.:). Spremembe. Presenečenja in majhni kupi skrivnosti.

Kaj si naredu ti pa je nekaj kar bi mogli znati narediti vsi. Poiskal si lepoto. Ker je pač to čisto normalna stvar in z njo okužil še vse druge. Rada te mam. Tok zelo te mam rada. Verjetno zato ker se skupej smejiva stvarem ki drugim sploh niso smešne ker si zdej že velik in me lahko pelješ do Kuda ker opravljava vse in nikogar in ker si tukaj ko te najbolj rabim (in ko vsi drugi že zginejo.).
Rada te mam pa tudi zato ker si me čisto nevede spomnil na to kar sem sama v kupu vsega že pozabila.
Ljudje smo pač narejeni tako da plujemo naprej. Da stvari sprejmemo za svoje in jih preuredimo v sliko ki je mogoče nepopolna ampak ustvarja najlepšo celoto.

In motila sem se. Življenje ni pravljica s srečnim koncem. Zato ker konca sploh ni. Ampak je pravljica polna srečnih zaključkov.
Zaključkov ki vodijo do novega dežja.
(ampak a se ni vrtet na dežju nekaj najlepšega na svetu?)

Hvala za vse. Brez tebe jaz ne bi bila jaz. In vem da si marsikoga spremenil že z eno samo besedo ali enim samim pogledom. Ampak za to mi je ubistvu precej useeno. Ker mi je pomembno da si to kar si.
Moj najboljši prijatelj.

1 komentar:

Unknown pravi ...

Hvala Niku!

Tale blog berem sicer že nekaj časa in je tak poseben, čist tvoj. Tak k bi ga napisala na kartico al pa servetek ob čajčku v Zvezdi ali Čajnici. Morm rečt de ga včasih ne razumem, kokr včasih čist ne razumem tebe ampak lih to daje vsemu skupaj tak poseben čar. Rad te imam ful nazaj :P

Tvoj frend z Mete (vidš ... pa se spet sam midva smejeva :) )